Koledar » Gledališka uprizoritev Božja pravica

30.09.2019 - 30.09.2019

 

 

“Do naših kreacij imamo odgovornost. Zanje moramo skrbeti.”

Muzikal Božja pravica je avtorski projekt dijakov Umetniške gimnazije Ljubljana (SVŠGUGL) v sodelovanju z dijaki KGBL, dijaki Gimnazije Litija, študenti UL Akademije za glasbo in študenti UL Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.

Iz gledališkega lista:
Leta 380 našega štetja se je začela prva Rimsko-grška vojna bogov. Obe strani sta bili prepričani, da imata pravico vladanja preko svojih meja, v ozemlje in vero druge strani.
Rimljane je vodil Jupiter – vrhovni bog, ob njem pa je stal Mars – bog vojne. Bili so odlični vojaški strategi, njihovo ljudstvo si ne bi moglo želeti boljših. Jupiter in Mars sta vsakega boga postavila na svoje mesto – tja, kjer je bil najučinkovitejši. Vsi so se bojevali proti Grkom, in z razlogom.
Grška stran je bila namreč zares slaba za svet. A njihovo ljudstvo tega ni sprevidelo. Čeprav njim niso uresničili niti ene molitve, so jim še vedno postavljali templje in organizirali daritve. Tako so bili zaljubljeni v idejo njih samih, da so odmislili vse potrese, ki so jih poslali, vse brodolomce, ki so izginili zaradi njihove igre z valovi, vse vojne, ki so jih zakrivili in vse žrtve, ki so jih zahtevali. Tako so se rimljani odločili za napad.
Prva vojna bogov je trajala od marca 380 do septembra istega leta. V sedmih mesecih se jim ni uspelo premakniti niti za centimeter. Po tej vojni je sledila 13-letna prekinitev ognja. Leta 393 pa so grški bogovi v Egejskem morju sprožili potres, ta pa je sprožil še močnejši tsunami. Njegovi destruktivni valovi so segli vse do rimljanov in rimskih ljudi, vse do vzhodne obale Sicilije in Male grčije na apeninskem polotoku. Takrat sta se Jupitrom in Mars odločila, da ukažeta bogovom, da se vrnejo na že utrjene bojne položaje, kar so tudi storili, saj so tudi oni želeli blagostanje na Mediteranu.
Če so grški bogovi v prvi vojni delovali skupaj in bili enako močni kot rimski, so se v drugi popolnoma razdvojili. V boju sta ostala le Afrodita in Zevs, saj so se ostali na pobudo Hermesa predali. Čeprav je izgledalo, da bosta kmalu premagana, temu ni bilo tako. Zevs je namreč vedno bil in vedno bo najmočnejši od vseh bogov in se mu je uspelo upirati celi dve leti. Decembra leta 395 sta bila Zevs in Afrodita dokončno prisiljena v kapitulacijo. Zevs je z Jupitrom v Aleksandriji podpisal mirovno pogodbo, v kateri se je zavezal, da bo moč delil in je nikoli ne bo poskušal zavzeti ali prevzeti.
Od podpisa te pogodbe danes mineva 200 let.

zapisal Bor Ravbar // fotografije Živa Brglez, Manca Dečman // grafika Dunja McGuiness

glasba in tekst BOR RAVBAR
režija BOR RAVBAR
dramaturgija MANCA DEČMAN
igralska zasedba
Hermes LUKA KOTNIK
Mars ANDRAŽ FINK
Venera SUZANA KREVH
Afrodita TINKARA VRBINC
Zevs TIM LUZNAR / IVAN VASTL
Jupiter IZA MLAKAR
Had TIM GONZA
Ares LUKA MAJ ŠPENKO
Izolda ŠPELA REMEC
Akra PIA MAČEROL
Medeja ŽIVA BRGLEZ
Zoa ŽIVA STRGAR

glasbena zasedba
klavir BOR RAVBAR, DAVOR LONČAR
violina DAVOR LONČAR
cajon ŽAN KOS
pevci ANUŠA STRLE
NIKA LOGAR
ANA GORJANC / MATIJA VALANT

soustvarjanje glasbe DAVOR LONČAR, URH MLAKAR, SIMON BEZEK, ŽAN KOS
koreografija TINKARA VRBINC, SUZANA KREVH, ŠPELA REMEC, SINJA OŽBOLT
oblikovanje luči URŠKA VOHAR
tehnično vodstvo MARKO LEVIČNIK
ozvočenje MATJAŽ PREDANIČ
video LARA ROŠKER
kostumografija PETRA ŽUPANIČ, BRITA BAUTIN
scenografija ZORAN SRDIĆ JANEŽIČ, LIZA PARAZAJDA
oblikovanje gledališkega lista MANCA DEČMAN
oblikovanje zemljevida LEA DUJMOVIĆ
strokovna pomoč BARBARA KRANJC AVDIĆ, SINJA OŽBOLT, ANDREJ JUS, ANA ČIGON
Velika zahvala Nataši Zupančič.
produkcija SVŠGUGL, Alojz Pluško

 
Accessibility