Predavanje Janeza Janše o Pupiliji

V okviru priprav na maturo iz predmeta zgodovina in teorija gledališča in filma (gledališki del), kjer sta za maturo razpisani dve gledališki deli, in sicer: Dušan Jovanović in ostali avtorji: Pupilija, papa Pupilo in Pupilčki in Dane Zajc: Potohodec, nas je v  petek, 2. oktobra 2020, obiskal Janez Janša, gledališki režiser. (Znan tudi po tem, da je leta 2007 spremenil ime v Janez Janša iz umetniških pobud s še dvema kolegoma. Med drugim so pripravili gledališko predstavo, ki je obravnavala spremembo imena in morebitne posledice.).

Janez Janša je leta 2008 rekonstruiral znamenito gledališko predstavo Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki iz leta 1969. Predstava ali uprizoritev, ki je razburkala javnost, pomeni prelomnico v zgodovini slovenskega gledališča na več ravneh. Prehod v performativno gledališče, od dramske strukture v kolaž, v kulturo video spotov pred videom, kot nam je nizanje prizorov originalne Pupilije slikovito opisal Janez Janša. In predstavlja močan naboj generacije s konca šestdesetih let prejšnjega stoletja. Predvsem pa je v zgodovini razvpita, ker se je končala z obrednim klanjem kokoši.
Rekonstrukcija ali obnova ponuja razmislek o začetkih sodobnega gledališča in o njegovem nastajanju, o zmožnostih ponavljanja, odgovarja pa tudi na vprašanja, kaj je v gledališču lahko tako resničnega kot to, da teče kri. V uri in pol dolgem predavanju nam je Janša razgrnil celo paleto uprizoritvenih možnosti in razmislekov ter spodbudil k branju in aktivnemu delu na uprizoritvi.

(Foto: Eleonora Premože)