(Ob)sceno

Prvi vstop v odrski prostor je vstop teles, ki morajo najprej preplezati kar nekaj ovir, da si upajo skočiti v globine neomajnega ustvarjanja tako imenovanega snovalnega gledališča. To se navadno nanaša na nastajanje uprizoritve ex nihilo, torej brez uporabe kakršne koli predloge in ga povezujemo tudi s skupinskim načinom ustvarjanja. To ponavadi poteka od začetnega čudenja in nelagodnosti do odločnega vstopa v nove, neponovljive odrske trenutke. Snovalno gledališče kot montažni način oblikovanje skupne uprizoritve, ki nastaja znotraj delavnic, uresničuje večino ciljev, tako oblikovanje prostora, prostorov skupne uprizoritve, orientacije v njem, postavitve teles v prostoru kot snovanje majhnih odrskih zgodb, ki se vedno znova lahko drugače povezujejo.

Naslov (Ob)sceno smo najprej razumeli kot nekaj scenskega, oblikovanje prostora, ki ga vidimo in razumemo na odru. Naša učna tema in aktivna naloga je bila, da se odrska telesa postavljajo ob sceno oz. scenske elemente. Hkrati pa smo obsceno razlagali tudi slovarsko, kot govoriti nespodobno, opolzko in iskali dodatne sinonime, ki so nam osvetlili pomen tovrstnega govorjenja. V njem nismo našli veliko odrskih kakovosti, smo jih pa našli v delu s sceno, svojevrstnimi scenskimi elementi, ki so najprej naša telesa in se v svoji prvi SVŠGUGL uprizoritvi prvič postavljajo ob navdušene gledalce.

Mojca Dimec

 

Gledališki list uprizoritve (Ob)sceno

 

mentorji: Mojca Dimec, Jošt Jesenovec, Aja Zupanec, Urška Vohar, Nataša Živković, Sinja Ožbolt

luč: Urška Vohar

zvok: Matjaž Predanič

tehnična pomoč: Marko Levičnik

pomoč pri kostumografiji: Nataša Recer

oblikovanje gledališkega lista: Tanja Radež

 

nastopajo dijakinje in dijaki 1. F, 1. I in 1. G

 

fotografije:

 
Dostopnost