Lastna soba 3. in 4.

Za Pred-premiero 2013, Lastna soba, smo za izhodišče izbrali eno temeljnih kulturno-zgodovinskih feminističnih literarnih del, ki je prvo postavilo zahteve po pravici ženske do duševne, telesne, intelektualne integritete in do iskanja lastne identitete, delo Virginie Woolf Lastna soba (1929). Uprizoritvi Lastne sobe sta dve, na različnih lokacijah in se skladno z razdelitvijo po letnikih, ukvarjata z vprašanjem kulturno in zgodovinsko pogojenih spolnih razlik, spolnih stereotipov, s politiko identitet, z vprašanji moškosti in ženskosti v razmerju do osebnega in družbenega, angažiranega in kritičnega. Je žensko in moško le to, kar se kaže, da je ali to, kar si zamišljamo in v njiju ideološko zapisujemo? Kakšne so reprezentacije spola in kaj naseljuje? Dijakinje in dijaki s pomočjo lastnih idej in razmišljanj, ki jih oblikujejo znotraj učnega procesa, zaokrožajo izbrane teme, odgovarjajo na vprašanja in jih z uprizoritvenimi orodji sestavljajo v celoto.

Lastna soba je stanje moje duše, ki se zlije s sproščenimi molekulami kisika. Dihaj!
Lastna soba je moj kanal življenja, ki ga sama oblikujem, vanj sama nasajam rožice in teptam travo. Več je rožic kot poteptane trave.
Lastna soba je moje zatočišče. Je moj odraz.
Lastna soba je moje zatočišče, ki ga preurejam, oblikujem in v njem uživam.
Lastna soba je moja intimnost, moje hrepenenje, moja svoboda. V lastni sobi sem lahko tudi to, kar mi nikoli niso dovolili biti.
Polna vsega in neurejena. Je slika moje osebnosti. Moja lastna soba.
Lastna soba daje vzdušje izgube moje nedolžnosti.
Lastna soba je sproščujoče zelene barve, imam velik jogi, radio … Je prostor, kjer uživam, jočem, doživljam orgazme … Imam malega mavričnega papagaja.
Lastna soba je reakcija občinstva. 

(Dijakinje 4. H)

Gledališki list – Lastna soba 3. in 4. letnik

prispevek o produkciji

Dostopnost