PREDMETNIK

 

Za podrobnejši opis kliknite na naziv predmeta.

 

ZGODOVINA IN TEORIJA GLEDALIŠČA IN FILMA >>

Zgodovina in teorija gledališča in filma je predmet, ki temelji na sodelovalnem poučevanju. Izvaja se v vseh štirih letnikih kot maturitetni predmet in je temeljni predmet gledališke in filmske smeri umetniške gimnazije. Dijakinje in dijake seznanja s tradicionalno in sodobno, slovensko in tujo teoretično mislijo o gledališču in filmu. V ospredju sta celovita in podrobna obravnava izbranih dramskih, gledaliških in filmskih umetnin ter seznanjanje s časom in prostorom njihovega nastanka, z njihovimi avtorji in s kritiškim sprejemom. Dijaki in dijakinje v povezavi z drugimi predmeti in delavnicami poglabljajo spoznavanje zgodovinskega razvoja, pojavnih oblik in vrst gledaliških in filmskih umetnin. Pri tem razvijajo jezikovne, kognitivne in emocionalne sposobnosti za lastno kritično sprejemanje gledaliških in filmskih umetniških del ter pridobivajo spretnosti za razčlenjevanje in celostno razumevanje umetnin. Pridobljeno znanje, zmožnosti in spretnosti jim pomagajo pri razvoju na drugih področjih, pri osebnostni rasti in nadaljnjem študiju.

 

GLEDALIŠKO-FILMSKE DELAVNICE:

 

FOTOGRAFIJA IN FILM >>

Delavnica fotografija in film je v prvem in drugem letniku obvezna. V njej se dijaki naučijo dela s polprofesionalnim fotoaparatom za fotografiranje in snemanje in dela z drugo tehnično opremo (stojala, snemalniki zvoka, mikrofoni, klapa ipd). Predhodno znanje ni potrebno in vsa oprema je na voljo v šoli. Skozi različne fotografske in filmske vaje praktično raziskujejo in spoznavajo filmski jezik in razvijajo lastno filmsko kreativnost. Hkrati je zelo pomembno tudi razvijanje skupinskega dela, sposobnosti načrtovanja in organiziranja dela pri snemanju kratkega igranega filma. Najprej se dijaki temeljito posvetijo fotografiranju in fotostripu, kasneje pa v manjših skupinah posnamejo lasten kratek film in praktično spoznajo vse faze produkcije filma od pisanja scenarija, prek priprave zgodborisa, načrtovanja snemanja, snemanja in vse do montaže. Učijo se prepoznavati, izbirati in vrednotiti lastni ustvarjalni material in analizirati ustvarjanje drugih ob spoštovanju drugačnosti. Oblikujejo svoja mnenja in razmišljanja v odnosu do uveljavljenih filmskih žanrov in form. Ustvarjajo fotografije in skupinske avtorske filme ter jih tudi javno predstavijo.

 

GIB >>

Delavnica gib je v 1. letniku obvezna, v vseh ostalih pa izbirna na gledališki smeri. Dijaki se spoznavajo z osnovami različnih plesnih tehnik s poudarkom na sodobnem plesu in osnovami baleta. Spoznajo zakonitosti plesne improvizacije, neverbalnega – gibalnega izražanja v prostoru in času na glasbeno podlago in brez nje. Delo poteka individualno, v parih in v skupini. Dijaki ozaveščajo lastno telo ter sposobnost izražanja skozi gibanje. Dijaki se učijo prepoznavati in vrednotiti ples in fizičnost kot eno izmed prvin gledališkega izraza ter eno izmed igralskih kvalitet.

 

IGRA IN GOVOR >>

Delavnica igre in govora je v prvem in drugem letniku obvezna, v tretjem in četrtem pa obvezna, če dijak/dijakinja izbere gledališko smer. Delavnica temelji na osnovnih orodjih igralskih in govornih veščin. Cilji delavnice so doživetje in uporaba sebe skozi predlagane uprizoritvene vsebine ter razumevanje in suverena uporaba osnovnih principov govora in komunikacije. V varnem skupinskem ozračju se dijaki/dijakinje s pomočjo tehnike igre spoznavajo s principi človekovega delovanja, čutenja in doživljanja v različnih odnosih in situacijah. Pridobivajo izkušnje nastopanja pred publiko in veščine skupinskega delovanja. Učijo se prepoznavati, izbirati in vrednotiti lastni ustvarjalni material in ustvarjanje drugih ob upoštevanju drugačnosti. Oblikujejo svoja mnenja in razmišljanja v odnosu do uveljavljenih gledaliških praks. Ustvarjajo avtorske in dramske uprizoritve ter jih tudi javno predstavijo.

 

IMPRO >>

Impro delavnica je obvezna v prvem letniku, v vsakem naslednjem pa izbirna. V sproščenem ozračju, ki temelji na spontanosti in sodelovanju, se dijaki spoznajo z osnovnimi prvinami gledališkega nastopanja. Odprejo pot svoji domišljiji, ozavestijo in se naučijo uporabljati svoj glas in telo, spoznajo, kaj pomenijo različne odrske postavitve, kako funkcionira osnovna struktura (improvizirane) zgodbe idr. Poleg tega pa pridobivajo še vrsto mehkih veščin, kot so poslušanje, sodelovanje v skupini in izražanje na različne načine. Vse te veščine pa pridobivajo skozi obravnavo tem, ki izhajajo iz dijakov samih.

 

NASTOPANJE PRED KAMERO >>

Delavnica nastopanja pred kamero je izbirna delavnica filmske smeri v tretjem in četrtem letniku. Temelji na tehniki igre pred kamero, ki zaradi  tehničnih specifik medija zahteva posebno obravnavo. Dijaki se spoznavajo s tehnikami in načini igre pred kamero v tesnem odnosu z ostalimi veščinami filmskega ustvarjanja. Usvajajo gibanje in pozicioniranje telesa ter izraznost telesa in obraza glede na kader, preizkušajo glas in govor v odnosu do mikrofona, učijo se oblikovati vlogo, ki mora ostati konsistentna kljub nelinearnemu zaporedju snemanja kadrov, razvijajo sposobnost posebne zbranosti za večkratno ponavljanje snemanega prizora. Za vzpostavljanje prepričljivosti uporabljajo različna igralska orodja.

 

POSEBNE AVDIOVIZUALNE TEHNIKE IN ELEMENTI >>

Delavnica posebne avdiovizualne tehnike in elementi je zamišljena kot podporna delavnica k snemanju in montaži, v njej pa se dijaki učijo različnih posebnih učinkov in animacijskih tehnik. V delavnici se tako lahko naučijo uporabljati tehnike, kot so: maskiranje (masking), sledenje gibanju (motion tracking), postprodukcijska stabilizacija gibanja, zamenjava ozadij s pomočjo zelenega ozadja (green screen), odstranjevanje ali popravljanje delov slike, reguliranje hitrosti slike, dodajanje različnih posebnih učinkov, animacija 2D (animacija sličica po sličica, kolažna animacija, stop-animacija, animacija besedila ipd.), animacija fotografij 2,5D ipd. V okviru delavnice dijaki najprej izvedejo več vaj, v katerih spoznajo nekaj različnih tehnik, nato pa več časa posvetijo lastnemu kratkemu izdelku. V delavnici spoznajo, kaj vse je mogoče narediti v postprodukciji, in pridobijo samozavest za iskanje najrazličnejših rešitev za svoje ideje, spodbujajo lastno kreativnost, natančnost in samokritičnost.

 

SCENARIJ IN REŽIJA >>

Dijaki spoznavajo različne tipe scenarijev (igrani film, dokumentarni film ali druga avdiovizualna dela), pripovedne pristope, pomen in razvoj protagonistov, antagonistov ter stranskih likov, razvijajo svoje ideje in se jih naučijo prenesti v obliko scenarija ter napišejo kratek scenarij. Spoznavajo različne pristope k režiji, na podlagi scenarija izdelajo snemalno knjigo in snemalni načrt, primerna tipu produkcije; praktično spoznajo uporabo preostalih elementov filmske produkcije (scenografija, kostumografija, oblikovanje maske, posebni učinki idr.); spoznajo in razumejo postopke zasedbe vlog, analize vlog in vodenja igralcev na vajah in snemanju. 

 

SNEMANJE IN MONTAŽA >>

Dijaki se posvečajo snemanju in samostojno uporabljajo napredne nastavitve kamere, suvereno uporabljajo različne tipe objektivov v skladu s spoznavanjem njihovih lastnosti in njihovimi izraznimi značilnostmi. Uporabljajo lestvico filmskih planov, kote snemanja,
različna gibanja kamere; spoznavajo značilnosti svetlobe in preizkusijo možnosti
njenega oblikovanja; uporabljajo različne vrste mikrofonov pri snemanju zvoka; v različnih vlogah sodelujejo pri snemanjih. Ob ogledu izbranih odlomkov in praktičnih nalogah spoznavajo različne vrste filmske montaže in jih analizirajo; seznanjajo se z vrstami montažnih ločil in njihovo uporabo; nadgrajujejo znanje montaže z računalniškimi orodji za montažo slike in zvokam; spoznajo osnove obdelave slike in jih uporabijo pri
svojem delu; izvedejo zaključne faze obdelave slike in zvoka ter priprave za distribucijo.

 

FILMSKI ZVOK >>

Pri delavnici filmski zvok dijaki spoznajo vlogo zvoka v filmu. Posvetijo se tako tehnični kot tudi umetniški plati zajemanja zvoka. Naučijo se uporabljati različne mikrofone, snemalne naprave, zvočne kartice, računalniške programe za obdelovanje zvoka ter pravilnih snemalnih tehnik. S pomočjo medpredmetnih povezav z ostalimi filmskimi delavnicami in mentorji ustvarijo plan snemanja glede na scenarij, posnamejo in montirajo zvočne posnetke in s tem spodbujajo lastno kreativnost, natančnost, samokritičnost, sodelovanje in prilagajanje, kar je ključno v vsakem timskem delu.

 

VIZUALNA DELAVNICA >>

Vizualna delavnica je primarno zamišljena kot podporna delavnica k igri in govoru, saj se tu dijaki predvsem učijo, kako lahko različni vizualni elementi doprinesejo k atmosferi gledališke predstave. Tu lahko nastanejo videi za gledališke predstave, multimedijske projekcije, lahko se izdelajo rekviziti, scenski elementi, se snemajo predstav ipd., lahko pa nastanejo tudi samostojni izdelki: videi, animacije, fotografije, slike. V delavnici dijaki nadgrajujejo znanje, ki so ga pridobili pri fotografiji in filmu ter pri likovni delavnici. V okviru delavnice dijaki najprej izvedejo več vaj, v katerih spoznajo nekaj različnih pristopov k uporabi videov, fotografij, slik ipd. v gledališki predstavi, nato pa več časa posvetijo avtorsko načrtovanemu izdelku, ki nastane v skupini ali samostojno in je namenjen gledališki predstavi ali pa postane samostojni izdelek. V delavnici spoznajo, kako lahko različni vizualni elementi nadgrajujejo gledališko predstavo, in pridobijo samozavest za iskanje najrazličnejših rešitev za svoje ideje, razvijajo delo v skupini, krepijo lastno kreativnost in samokritičnost.

 

ZVOK IN GLASBA >>

Pri delavnici zvok in glasba dijaki glasbeno sodelujejo v različnih komornih zasedbah, kot so bend, pevski ali instrumentalni sestav. Spoznajo tehnike petja in igranja na različne instrumente, utrdijo glasbeni posluh in branje not, pri čemer glasbeno predznanje ni potrebno, je pa vsekakor zaželjeno. Razvijajo sposobnosti prilagajanja, vživljanja v druge in medsebojnega usklajevanja, razvijajo smisel za skupinsko ustvarjanje glasbenih umetnin in nastopanje, razvijajo čut za odgovornost in obzirnost do ostalih dijakov v skupini, vzajemnost in ter humane in enakopravne medsebojne odnose. Glasbo, ki jo skupaj ustvarjajo ali poustvarjajo, tudi predstavijo na šolskih nastopih in gledaliških produkcijah.

 

FILMSKO USTVARJANJE >>

Predmet je v učnem programu 3. in 4. letnika umetniške gimnazije – smer gledališče in film. Teoretično predstavi proces filmskega ustvarjanja in je obvezen za vse, ki izberejo filmsko usmeritev. Vsebine sistematično sledijo postopku filmskega ustvarjanja (predprodukcija, produkcija, postprodukcija). Obravnavane vsebine se nadgradijo z analizo posamičnih odlomkov iz filmov, analizo posameznih sektorjev filmskega izraza (kamera, montaža, zvok, igra, scenografija, kostumografija, masak itd.), intervjujev s filmskimi ustvarjalci in drugega avdiovizualnega gradiva ter z vključevanjem praktičnih izkušenj dijakov in dijakinj. Te učitelj skupaj z njimi analizira in postavi v širši ustvarjalni kontekst.

 

 

GLEDALIŠKO USTVARJANJE >>

Gledališko ustvarjanje je izbirni strokovni predmet v 3. in 4. letniku umetniške gimnazije – smer gledališče in film. Delo poteka individualno, po parih in po skupinah, odvisno od snovi. Osnovni namen predmeta je narediti pregled skozi proces gledališkega ustvarjanja »od A do Ž«, torej od ideje do končne uprizoritve. Dijaki lahko skozi ure GUS ustvarijo fiktivne gledališke uprizoritve, spišejo krajša gledališka besedila ali jih na koncu celo uprizorijo. Predmet je namenjen teoretični poglobitvi v ustvarjalni proces produkcije, poleg tega pa razširitvi znanja, povezanega z gledališkim ustvarjanjem na splošno. Dijaki in dijakinje se preko spoznavanja širšega gledališkega ustroja srečajo tudi z gledališkimi pojmi, kot so: dramski tekst, gledališki prostor, funkcija igralca, funkcija gledalca, kostumografija, svetloba, scenografija, glasba, ton, video, gledališka režija, gledališka kritika in refleksija, radijska igra. Dijaki se preko predmeta preizkusijo kot avtorji nastopov, tekstov in konceptov. Pomembna dela predmeta sta dialog in delo s posameznikom kot skupinska dinamika.

 

 

Accessibility